Sleepwalker.

V veliki sobi vlada skoraj popolna tema. Poleg ogromne okrogle postelje stoji velika nočna omarica. Na njej počiva digitalna ura, na kateri rdeče številke kažejo na zgodnjo jutranjo uro. Poleg nje je še ena, ročna ura. Njeni kazalci se enakomerno gibljejo okrog zlatih črk, ki kažejo na prestižno znamko. Nekoliko bližje dosegu rok človeka, ki bi morebiti počival na ležišču, se nahaja napol prazna bela tuba. Iz njene nezaprte odprtine, se je v noči izteklo nekaj prozorne snovi. Na leseni omarici na drugi strani postelje se nahaja par srebrnih verig, dva prstana, nekaj črnih zapestnic s kovicami in dalinjski upravljalnik. Preostali prostor zaseda velika črna torba. V njo spolzi roka. Dolgi prsti se oprimejo majhne rjave stekleničke z belim pokrovčkom in jo počasi izvlečejo. Suhljati prsti druge roke previdno odvrtijo, kot je za novo kupljena zdravila običajno, močno zatisnjen pokrov in v dlan stresejo nekaj podolgovatega. Ko je dence v naslednjih sekundah že napol zaprto, ga kazalec in palec ponovno odvrtita v drugo smer. V roko pade še ena kapsula. Steklenička se kmalu spet trdno zatisne in vrne, kjer je bila poprej – na varno mesto na dnu velike torbe. Dlan se nagne višje, proti obrazu in se sreča s polnimi ustnicami. Glava se nahitro premakne nazaj. Fant zaužije kapsule. Na grlu se poleg adamovega jabolka pojavi še ena izboklinica, ki pa izgine tako hitro, kot je prišla. Desnica postoji na mestu, kjer se na preveliki sivi majici, ki jo krasi podpis, iz katerega se da razbrati samo začetno črko K, nahaja trebuh. Roka ponovno seže proti omarici. Tokrat zagrabi za daljinec in ga usmeri proti televeiziji ter pritisne veliko rdečo tipko na vrhu črne plastike. Mož, za katerem je stal zemljevid in nekaj animiranih nevihtnih oblakov izgine z zaslona.


Fant se odrine od postelje in negotovo vstane. Kot da ne bi zaznala vsaj manjšega občutka izgube pritiska, žimnica ostane, kot poprej, skorajda ravna. Bosa stopala naredijo nekaj kratkih kroakov proti drugi strani sobe, se pa hitro ustavijo, ko začutijo nekaj ostrega. Fantu uide krik, kateremu sledi tiho preklinjanje. Ne da bi pogledal na kaj je stopil se hitro obrne in pogleda proti postelji. Kup oddeje se malo premakne, nato pa v celih desetih sekundah ne naredi niti giba več. Fant se poprime za čelo in si seže skozi dolgo črno grivo, ter zavzdihne. Že za povprečnega človeka preširoki dolgi rokavi mu ob spustu roke prekrijejo konice prstov. Skloni se in poprime za stvar, na katero je stopil. Brezizrazno ugotovi, da je to le pokrovček tube. Odloži ga na svojo nočno omarico in se vnovič kratkih korakov začenja približevati steklenim oknom. Ne hodi ničkaj bolj postrani in pijano, kot je hodil pred tem, ko je stopil na zamašek. Njegovi ostri robovi se namreč nikakor ne morajo primerjati z bolečino prejšnje noči. Primaja se do druge strani sobe in ob mrzlo steklo nasloni svojo dlan. Ob kontaktu s šipo se njegovo telo zmrazi. Blago rokava pomane ob kožo svojega ozkega stegna preko majcneih brbončic, ki kmalu zatem izginejo. V prostoru je malce hladno, vsaj za njegove pojme. Gleda v srebrno nebo, posuto z oblaki temnejše sive barve. Dan je že v zgodnjih urah turoben ter zavit v črnino. Iz neba pada dež. Črnolasec ga gleda, kako se počasi spreminja v majhne oblike belih kristalov. Snežinke si utrujeno utirjajo pot do tal, kjer jih prijetno presenečeni pričakajo redki, naključni mimojedoči, ki hitijo svojim ranim urnikom naproti. Majhne črne pikice so postale večje, ko so iztopale iz različnih stavb in blokov, odpirajoč svoje dežnike. Ne traja dolgo, da siva, betonska tla postanejo posuta s tanko plastjo snega. Prvi sneg letošnjega leta. Njegova dlan prhko poboža nasprotno nadlaket. Hladno je. Pod čokoladnim odtenkom priprtih oči se vlečeta dve dolgi vijolični pegi. Krvavo obrobljene beloočnice obdaja prodorna, črna, le malo razmazana, vodoodporna maskara. Fant vase tresoče vdihne zrak in ga podobno tudi izpusti nazaj iz telesa. V daljavi se sliši tiho tuljenje siren, nekje v pristranstvu tihega mesta se vidijo modre utripajoče luči.

Presenečeno ga ponovno strese mrzlica, ko se okrog njegovih ramen in prsi ovije par rok. Rama mu postane težka, ko se nanjo nasloni glava in v vrat ga zaradi kontakta z licem druge osebe prijetno zazebe. »Že pokonci, ali še vedno pokonci?« Na licu mu mehak poljub pustita ledeni ustnici. Ne odgovori na zastavljeno vprašanje. Roke ga stisnejo trdneje k sebi in fant na svojem hrbtu začuti globok vdih prsnega koša osebe za njim. Njegove veke so težke, počuti se utrujenega kot še nikoli. »Sneg,« zašepeta. Oseba za njim ju v počasnem ritmu začne zibati v polkrogih; levo in desno, pa nazaj levo in zoped desno. Komaj vidno premikanje. »Sneg,« mu pritrdi in mu pritisne ponoven poljub, tokrat na vrat. Črnolasec svojo glavo nasloni na ono, ki počiva na njegovi rami in zatisne oči. Prepusti se lahnemu zibanju in tihem mrmranju nežnih tonov, ki iz grla uhajajo človeku, ki ga prižema k sebi. V veličini mesta začnejo trobiti avtomobili. Razvijajo se vedno glasnejši kriki, ki se odmevajo po dolgih ulicah. Morda mine nekaj sekund. Morda nekaj minut. Nato nekaj glasno poči. Fant se strese in prestrašeno odpre oči. Zibanje preneha, dotik rok popusti in melodija se prekine. Oseba stopi bližje in se postavi med njega in veličino popolnoma brezmadežnega stekla. Fant se boječih oči zazre v par drugih, zrcalno enakih njegovim. Prsti, ničkaj daljši ali krajši od njegovih, previdno poprimejo za njegovo lice. Najprej po njem polzijo le blazinice, kasneje je celotno ujeto v mrzlo dlan. Sledi še več krikov, še več siren. Še več luči. »Adam,« izgovori njegovo ime in ga nežno objame. Poboža črno grivo ter glavo trdno stisne v njegov vrat. »Kris,« zašepeta Adam in za nekaj trenutkov postane v njegovem objemu, nato pa se odrine od njega. Zoped se zazre v njegove oči. Ve, da besede niso potrebne a vseeno v šepetu, tako tihem, da ga še sogovorec komaj sliši, pove kratek stavek. Nekaj časa pozorno občudujeta iskrice v očeh drug drugega in se ponovno izgubita v smislu za čas. »Ponoviva včeraj,« reče črnolasec, tokrat glasneje. Fant z imenom Kris se nagne proti njemu in ga rahlo poljubi na ustnice.